Stare ulice v temačnem objemu glasov, odmevu konjskih kopit, kolesnic kočij, kot trepetajoči kamni v strugi deroče reke.
Klic galeba, v jokajoče prosjačenje otroka za obrok.
V hipu se odpirajo vsa okna, skoči podoba zaspane duše, kot izlitje reke v morsko vodo.
Nato krik moških, veselo v veslo, ribiška sezona na višku.
Morje zopet zaspi, le veslo z vodo govori.
Ko odkoraka dan, v hiše zapiha veter, tiho postaja, le smrčanje prekinja glasove v sanje.

faeq