NASLO(N)JENA
hipnotičen ritem zibanja robov senčnika
pestuje čistost jutranjega zraka
sedeš v moje dlani
v počasnem odtekanju besed
se zrcalijo odstiranja
ustavljava se na vogalih
kjer prekrivava drug drugega
z najinih izložb padajo napisi
Zanimiva pesem, v kateri lahko vidimo številne odnose med prostori, stvarmi in tudi osebami ... čestitke,
lp, Ana
.jpg "Eva Šubic")
Izjemen konec. Res lepa prispodoba, kako se človek v drugem človeku in nasploh v globinah izgublja, kako padajo oznake, napisi ..
Najlepša hvala za tvoje besede in pesmi, Eva.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 06. 07. 2022 ob 10:30
- Prebrano 401 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 207.95
- Število ocen: 6