Le trditi ni lahko ,večno ugibati bedno je. Kam vlak potuje, kam ladja pluje.
Na kateri gori drema oblak.
Iz katerega studenca se pretaka kri. V katere struge kamen se zvali,
v katerih žalost trave spi.
V vse smeri neba, potuje odmev srca.
Tragedija, ilijada, zapisana v moker spomin .
Izbrati možno , znati bo modro.
Čas je potovanje, v globoke sanje.
Cilj vedno v zavesti,
priznati ga ni mogoče.
Le, če besede iz tvoje podobe, boga izrodi.

faeq