Misel je ujeta v pesem,

pesem je ujeta v ritem.

Oboje pa namenjeno je tebi

kot valovi, ki zaganjajo se v votli kamen.

Povedati želim, da čas ni rožnat;

da moral bi razširiti pogled.

V panoramski sliki bi zagledal tudi mene;

sicer pa ti pogled ne seže izven lastne kože.

In slišim tu in tam, da moja pesem ni »moderna«:

preveč razlagam, pojasnjujem, interpretiram ...

”Nehaj!” pravijo, ”Naj razume vsak kar hoče!

Če ničesar – pa je še najboljše!”

Omahnil škorec je na vročo cesto,

plahutal je žejen v krčih in naporu;

ustavila promet sem, ga rešila –

brez misli na zasluge in koristi.

* Kritik Blaž:

”Nisem povsem proti moraliziranju, le zdi se mi, da poeziji nekaj zmanjka, če se pretežno nagiba v to smer, da ji zmanjka tisti del, kot bi najbrž rekla,

  davno nazaj, Susan Sontag, boj proti interpretaciji.”

Nada