danes je na  večerjo prišla mama žalostnega klovna

vsi govorijo o mojem sinu se je potožila

a nihče se več ne zmeni zame

njena žalostna zgodba je lebdela med hladnimi oboki ljudske kuhinje

sin ta žalostna spaka jo je

spodil na posteljo iz trnja

da je tam počivala kot nihalo pokojne stenske ure

težak odsev minulih časov

njen otrok je bil parodija razvojnega nauka

popival je v bifeju pod blokom

medtem ko so ženski neštetih žalosti

pot prečile nepregledne črede prežvekovalcev

za katerimi so se podili tropi divjih lisic  

za poobedek smo stregli voden redek puding

iz usmiljenja smo mu rekli vanilijev

a bil je le slaba šala

podarjeni konj brez zob

posrkala ga je molče

danes je na  večerjo prišla mama žalostnega klovna

v zmahani torbici je poleg stopljene šminke in žaltave maskare

nosila tudi svobodno voljo

le kaj bi z njo

se je potožila

saj poznate mojega sina je vprašala

žalostni klovn je

pregnali so ga iz rajskega vrta

brezno