Prva si, ki je v mojo noč prinesla dan.
Si prva. Na tvojih stegnih se odsevata svetilnika .
Varujeta mojo barko.
Globje me potegneta v sanjsko bitko.
Me varujeta pred sanjami, otročji moj značaj, v igrah, barvah tvojih besed, narišeš mavrico do mojih ušes .
V prste me uživaš, višje me odrivaš, v krošnje razigrana veverica.
Le tako ustvarjaš, domala izborim tvojo nežno trmo, naj te vzamem v objem, zgorim kot bakla.
Vse kaj izrečeš, vse kaj za sabo pustiš,
kaos , aplavz , plaz v njemu zdrsiš .
Ustaviš se ob meni, samo tako se lahko umiriš.
Senco name spustiš.
Se sprašujem, vedno večja si.
Kot voda v meni se utapljaš, v globini tvoji ležim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!