Od nekdaj sta bili dve strani
moje meso proti ostremu vetru
moje meso proti odraščanju
moje meso proti razbiti steklenici
moje kosti za brezdelje
moje kosti za zadovoljstvo
moje kosti za nasmeh
od nekdaj nisem mogel izbrati
čeprav kosti zavite v meso
stojijo na tleh
čeprav se zdi da je ta glas
zgolj položen za čelo
čeprav so vsa dejstva
že zdavnaj zarezana v mizo
ponovno kot tujec tokov
čakam bibavico
da naplavi novo višino
in potem se bom pustil
utopiti v suši
spoznal sem da ni izbire
dovoli naj se dan konča
dovoli krajšo noč
ugasni glasbo in odpovej počitnice
ostani v sobi
sprejmi da je človek malomaren s časom
sprejmi da je čas malomaren z nami
in sprejmi
da tratenje je preprosto
del mehanizma
biti sploh svoboden
sprva
moraš biti toliko svoboden
kot si ujet
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Začrtan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!