draga, siesta je
senca diši po cedrovini
pod vejo polno zrelih mandljev
si nežen cvet
naj te utrgam
spravim pod steklo
v herbarij
naj gledam kako zoriš
in vem
da bom tisto greneče pod lupino
kjer je sedaj le medičevje v svilenem negližeju
Spominja na visoko pesem. Seksi.
Lp, m
Kako bajna metafora! Čudovito!
Hvala miko
ja, morda tudi malce sexi :) cvet v nežnem oblaćilu :)
lp
pi
Najlepša hvala, Nada. Za zajetje celote.
lp
pi
Jagoda s krompirjem, slutimo, a ne verjamemo slutnjam.
Hvala ti,
pi
Kratka oda mandlju in vsem, ki ga opazijo ... čestitke,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana.
tudi za tvoje jedro, ki ne greni :)
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!