To majhno - oglato srce

pušča sled,
kot mnogo preglasno praznino.

Z iskrenim
ter
pravim namenom
je postal
otrok
in
starec
ujet
v
enem
telesu.

Čez poletje zelo rad prebira obsežne antologije,
ko ima za slednje seveda
čas,
voljo,
energijo
in
ko
ni
v
službi.

Pripeka mu je pošteno
razbelila
majhno
ter
precej
srčno
glavo.

Prodrl je globoko,
a ob tem
je še vedno ostal
na površju.

Gleda, kako raste Aleksander Sergejevič Puškin
v
umetnost.

Muli redko lisje iz grmičevja,
preorano prst - staro osem tisoč let,
premočeno slamo,
ki je dobro vidna
iz
babičinega balkona.

Strmi na bližno avtocesto
in
se
ozira
za
registerskimi oznakami.

Še verjame,
da svet ne bo povsem
iztiril
in
skrenil
iz
zastavljene
smeri.

Sosedovega strašila ni več,
toča ga je popolnoma razcefrala
in
raztrosila
po
ozari.

Pogosto mora
prešteti do tri,
preden kaj
zine.

Mnogokrat zaloputne
sebe
v
preozke
špranje,
pri tem pa si često priškrne blazinice
in
dele
nohtov na sredincih.

Čaka,
da
mu
nekdo
bogokletno
ponudi
obliž,
ki
bo
zakrpal
rane.
Vse
ob
pravem
času
z
jasnim namenom
in
dano
iz
prave
roke.

Medtem
pa bo še naprej
njegovo
majhno - oglato srce
puščalo
mnogo
preglasno
praznino.

Jernej Jager