Kriki hien

okostnjaki z ostanki mrhovine

ponoči bevskajo v luno

podnevi cvilijo ob nogah gospodarja

rigidni mu ponujajo ovratnico

vrvico

zase

da ne uidejo

v neznano

pod sneg na Kilimandžaru

Napisal sem ti dolg odgovor, pa mi ga je zbrisalo.  Berem in berem krike hien. Hudo.

Hvala za odziv.

Lp, m

In ta pesem je delček nesmrtnosti! To je energija sporočila!

Ja, premagati eksistencializem in kot končno stvarnost videti življenje in ne smrt. To zmoremo, nekoliko stopiti čez sebe in ne zaiti v blodnje, čeprav so še tako častitljive starosti in porekla. Sicer me pa zelo privlači misel, da je vse nič razen duše. 

Brez spoznanja besede ostajajo prazne. 

Hvala, za lep komentar.

Lp, m