Ko izgine sram
Brez sramu dvignem pogled
ko hodiš po mestu
da začutim skupen utrip
med mehko žalostjo in vznesenostjo
po poti skrivnostnih ustnic
si kot trenutek
ko s korakom bežiš kdo ve kam
preden zapluješ v širjave drugačnosti
kjer z drugim deliš skrivnosti telesa
da mi pričaran dotik steče po žilah
pohotno kot vrelišče skozi tkivo
brez sramu
tipajoče in brenčeče
ko se najina pogleda prepleteta
kot ljubeči dotik
gladko drseč s poljubi
a mi spolziš kot blagi veter v krošnji
ko se skrije v njeno okrilje
preden ga uspem začarati
si kot trenutek
in jaz ujet v mokre čute
ki danes brez sramu zapojejo zame.
Pozdravček, Suzana, zanimiva atmosfera, morda nekaj črtanja:
Ko izgine sram
ko hodiš po mestu
med mehko žalostjo in vznesenostjo
po poti skrivnostnih ustnic
si kot trenutek
preden zapluješ v širjave drugačnosti
da mi pričaran dotik steče po žilah
tipajoče in brenčeče
gladko drseč s poljubi
ko se skrije v njeno okrilje
si kot trenutek
in jaz ujet v mokre čute
Sram bi pustila le v naslovu, sicer precej razvodeni, pred si kot trenutek bi uporabila prazen verz - premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Saj veš, da lahko popraviš tudi v objavi? Klikneš Uredi, popraviš, nato spet Oddaj,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
- 24. 06. 2022 ob 12:44
- Prebrano 370 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 80.5