Nad vodno gladino
se ziblješ, tanek hrbet
v kljubovanje upogiblješ.
Dotikaš se junijskih sap.
S prsti segaš med sanje,
prah preteklosti dvigaš,
misli zamaješ v spomin.
Bilo je prav tako poletje.
Ležala sva v tvojem zatišju,
ko je v ločje nad naju
priletel kačji pastir.
Na krilih čarobnega seva
je s sabo prinesel utrip
sončnega popoldneva.
Hvala Damjana, v torek smo te zelo pogrešali .
lovrenka
Tudi jaz vas, prišla sem iz Makarske ... Covid
In tudi pesem se upogiba kot trs ... čestitke,
lp, Ana
Ana hvala za podčrtanko.
lovrenka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lovrenka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!