in človek se bo gledal 

v neki novi luči 

Spoznanju dobrega in zlega je sledil izgon iz raja, sodba, ki obarva vse naše videnje. Na nek način je res, kakor sodimo, tako nam je sojeno. Če je to bil padec, smo v ljubezni gotovo povzdignjeni. In ta luč je vedno tudi nekaj novega.

Pozdrav na morje, 

m

S spoznanjem od "prepovedanega" sem pridobil svobodo izbire, zdaj se že milijone let vračam k sebi...

Postavimo poezijo na vidno mesto,

(ne sebe)

vrnimo ji dostojanstvo,

prvotni ugled

kot si ga zasluži!

Lv Tanja!

Pozdravljen, Svit. Svoboda je umnost, s sodbo pa razumem pogled drugačen od božjega v čigar očeh je v trenutku stvarjenja bilo vse dobro.

Razlikovati dobro in slabo in se odločati za dobro je moralnost, vendar ni stanje milosti pod katerega smo padli kot bogovi arbitri. 

Sodba je za razliko od ljubezni vedno izključujoča, kot farizej, ki se ob pogledu na reveža zahvaljuje bogu, da ni takšen kot on.

V vsem skupaj zasledujemo užitek in to je lahko hudo zgrešen cilj.

Lp, m

Zdravo, Tanja. Ja, stopimo v pesmi čez sebe, koliko je to mogoče.

Lp, m