Dekle z lutnjo

Vse imava 

streho nad glavo 

hrano 

in nekaj od brezželjnosti 

zleze v tebe 

da si rečeš 

vse je dobro na svetu 

kmalu boste topove 

pretopili v pluge 

in človek se bo gledal 

v neki novi luči 

iz ljubezni 

in ne iz sodbe 

Kdo ve kako 

On biva mistično 

Kdo more v tistih borih

na otoku 

videti nune ki so jih sadile 

izginile 

z molitvijo 

skrite so v kamnu roke kamnoseka 

trg 

in bronasto dekle z lutnjo 

 

V njej daljave hrepenijo 

šumijo morja 

pesmi

miko

Stojan Knez

Poslano:
21. 06. 2022 ob 14:37

in človek se bo gledal 

v neki novi luči 

Zastavica

miko

Poslano:
21. 06. 2022 ob 15:38

Spoznanju dobrega in zlega je sledil izgon iz raja, sodba, ki obarva vse naše videnje. Na nek način je res, kakor sodimo, tako nam je sojeno. Če je to bil padec, smo v ljubezni gotovo povzdignjeni. In ta luč je vedno tudi nekaj novega.

Pozdrav na morje, 

m

Zastavica

Svit

Poslano:
21. 06. 2022 ob 18:41

S spoznanjem od "prepovedanega" sem pridobil svobodo izbire, zdaj se že milijone let vračam k sebi...

Zastavica

Tanja Ocelić

Poslano:
21. 06. 2022 ob 19:02

Postavimo poezijo na vidno mesto,

(ne sebe)

vrnimo ji dostojanstvo,

prvotni ugled


kot si ga zasluži!


Lv Tanja!





Zastavica

miko

Poslano:
21. 06. 2022 ob 23:33

Pozdravljen, Svit. Svoboda je umnost, s sodbo pa razumem pogled drugačen od božjega v čigar očeh je v trenutku stvarjenja bilo vse dobro.

Razlikovati dobro in slabo in se odločati za dobro je moralnost, vendar ni stanje milosti pod katerega smo padli kot bogovi arbitri. 

Sodba je za razliko od ljubezni vedno izključujoča, kot farizej, ki se ob pogledu na reveža zahvaljuje bogu, da ni takšen kot on.

V vsem skupaj zasledujemo užitek in to je lahko hudo zgrešen cilj.

Lp, m


Zastavica

miko

Poslano:
21. 06. 2022 ob 23:36

Zdravo, Tanja. Ja, stopimo v pesmi čez sebe, koliko je to mogoče.

Lp, m

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

miko
Napisal/a: miko

Pesmi

  • 21. 06. 2022 ob 13:44
  • Prebrano 225 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica