Vse ti gre na živce,
nikjer ne najdeš mira,
vohaš same krivce,
prazna gajba pira.

Zrine "ne" se pred moč,
brez napovedi, stila,
stiska, stiska trd obroč,
misel vsaka gnila.
.

Ne da se ti obriti,
bluziš kar v pižami,
vsi načrti v riti,
trga spet te v rami.

Nočeš "tistih" pogledov,
maraš ne pomoči,
ne sluzastih zgledov,
v sram obrnjenih oči.

Ždiš zataknjen v klet,
kaos v srcu, v glavi.
Brezveze je ta svet -
napak vse postavi.

Vse je brez pomena -
atrofira možgane.
Gnojna so bremena,
so ljudje podgane.

Spaka sika grda:
"V mojo vrsto, zguba!"
Spomni te na gada,
nočeš nje poljuba.

Jeza z gnusom pride.
Ne boš ti njen sluga!
Iz las pobiraš gnide,
luna pride druga.

nada pecavar