Vsak večer sama zagori
električna sveča
Ti praviš da se vrača
materina duša
Sedim s sklonjeno glavo
Morda zato
Elektrika
v oblakih
v drevesih
v mislih
Pred pralnim strojem
se nabira perilo
Gledam velik nakupovalni voziček
in tebe ki me hočeš
z njim voziti po mestu
Nasmehnem se
Sveča bo brlela do jutra
potem ugasnila
po pameti svojih senzorjev
varčna kot je bila mama
ki prihaja zvečer
in odhaja zjutraj
v beli dan
mogočno luč
In zanimiva pesem, ki dvomi in hkrati verjame ... čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana. Morebiti, da je nekaj v vseh nas, enako in nepropadljivo. Ko nekdo zaspi, živi v nas naprej.
Kar imenujemo duša je neka energija, inteligenca. Zavest je elektromagnetno polje in morda se v trenutku smrti zgodi še kaj razen monotonega piska, ki naznanja nekogaršnji konec.
Sicer pa, očitno vse beži od smrti in si hoče rešiti življenje. Torej ve za svojo mejo in svoj konec.
Jezus pravi, če bi imeli vero, bi se radostili, da grem k svojemu Očetu. Mi iščemo dokazov, želimo, da se zgodi čudež.
In res, če bi se stvari obrnile, bi smrt bila radostni dogodek in ne rojstvo.
Tako pa ...
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!