Tebi ob bok pod obokom iz sanj
bližam se, bližam in približujem,
ujeta v ritmu želja in spoznanj
odstirava cvet, vroč pelod in med,
ko ujamem drhteče poražen se vanj.
Časa ni več, ne ur, ne minut,
vse je le eno in v nama vkrojeno.
Vonj in dotik, nešteto oblik,
roki spleteni v barvah in sreča,
ki vpija občutja v nama goreča.
Plujeva ujeta in tesno objeta,
varno dotika se roka roké ...
božam dotike, te svetle oblike,
kapljice rose srkam z dlani ...
Zdaj pa počasi, vse tja do konca,
odsanjajva pravljico najinih dni.
Hvala za "mimohod", Stojan, pozdrav ...
B.
lepo teče tale pravljica ...
lp, L
Lidija, hvala!
Lep pozdrav inveliko sonca!
B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!