Se vedno za nočjo zdani
V srcu malo zaboli
Prve lastovke se zberejo
Glasno govorijo,
ne vem kaj si povedo
To je to. Odidejo prve ptice.
V meni vnamejo bitko
Na žico gledajo
Le posloviti se hočejo
Kam le kam gredo?
Ali to vedo?
O Bog kaj si jim dal,
Edina stvar domači kraj,
Le dom, kamor se rade vračajo.
Domačijo, kjer v ponos nje jo preletijo.
V objemu vetra kraje pozdravijo
Se v kodrih sonca grejejo
Naj za vedno nesejo pozdrav
Na moj speči prepovedan raj
Kjer Bog je v solze otroka pokopan.

faeq