Hodil po zemlji sem naši …
Kako časti jo, mater, ki ga hrani -
podarja ji dlani, srce, molitve,
za njo preliva kri in zvesto brani
nje globočine strug, zalive plitve,
sanjave brazde v ledu s snežno čipko,
ki v morje žita zraste pod sončavo,
gozdove, smreke, jelše, brezo gibko,
milijarde rož, trstičje, mehko travo,
kako jo ljubi, ker življenje daje,
lepote čudežev sadi v poglede,
ponuja kakor prsi lehe, kraje
in dano v vez najlepši plete, prede …
Ko v svoja nedra ga za zmeraj vzame,
potone z njim v nič - privid omame.
Poslano:
11. 06. 2022 ob 23:30
Spremenjeno:
12. 06. 2022 ob 16:16
Kako lepo (*_*)
Lp, Marija
Najlepša hvala, draga Marija <3>
lp
pi
ki v morje žita zraste pod sončavo,
gozdove, smreke, jelše, brezo gibko,
milijarde rož, trstičje, mehko travo,
hvala Svit
lp tja v razpoko sveta
:)
Kot vedno, izredni so ti tvoji verzi, Poetesa Irena!
Prijetno nedeljsko popoldne ti želim,
Sašo
Škratek: Oton Zupančič +11. 06. 1949
Krasni stihi. Človek ve, da bo umrl, pa tudi sluti, da je njegovo sebstvo večje od smrti. Nekaj mu govori, ničesar ni kar bi minilo, ni časa, ko te ni bilo... Morda omama, morda dotik neke inteligence, ki je zapisana v vseh stvareh.
A moramo razmišljati stvarno in ti še dosti tega vidiš, da povratka ni. Vsaj meni, smrt zmeraj šepeta, odpovej se sebi.
Nesmrtne, v-mesene duše, zmeraj zaobidejo grob in iščejo nova telesa kot nova stanovanja. Njihov bog je skozinskoz postajanje in njihov dogmatizem je aroganten. Toda, kdo od nas ni egocentričen. Ljubezen, če je kdaj bila, ni bila od tega sveta, od teh misli samoljubja. Ni postajala več nič in je ljubila za nič.
Takšnega kot si, ki ga filozof opozarja, postani smrten, človek, nič več in nič manj.
Lp, m
Hvala, Sašo. Pa res pravi veliki škrat. Popravljeno.
Tudi tebi lepo nedeljsko popoldne. Meni preostajata še ura in pol svobode :)
lp
pi
Dragi miko, hvala za velčasten komentar.
Toliko povedanega, razkritega, a ne pomaga - temu svetu, saj mora biti tak, kot je.
Lp, pi
Čestitke k čudoviti sonetni reinterpretaciji Dume,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana.
Duma bo (verjetno) odzvanjala v meni, vse dokler ne zapoje veliki zvon.
Lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 11. 06. 2022 ob 23:23
- Prebrano 475 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 165.91
- Število ocen: 10