kot barkača s preperelimi vesli
ob katero pljuskajo
glasovi vesolja
ždim v brezčasju
kot jadrnica v daljavi
ki se ne premika
ker zasidrana je v končnost obzorja
ždim v brezčasju
kot jata lastovic
ki popikajo nebo
s kričečim letom
ždim v brezčasju
kot molčeča skala
ki jo valovi sredi ničesar
izmenično božajo in klofutajo
ždim v brezčasju
kot igrivi delfini
ki rišejo loke
med zapuščenimi otoki
ždim v brezčasju
Pesem se me je dotaknila. Mogoče bi končala kar z "ždim v brezčasju" in odstranila zdajšnja zadnja verza? Premisli,
lp, Ana
Ja komot, da ostanem na poti in ne zavijam drugam, pozdrave Nada
Čestitke (bolj odprt konec, ja),
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!