Ubogi ptič

Naj leti v pesmi 

pisani s peresom

iz njegovih kril 

Človek naj iz smrti poje 

glas obeh 

o vsem 

za sončni čas 

Pozdravljen, Svit.

m

Za nek pogreb 

za razvedrilo 

kratek čas

..., le kdo bi razumel ljudi?

Stojan

Tudi sam ne vem, če je lov za zabavo, odraz neke splošne narave. Seveda je lovski turizem dober posel in bela Italija je blizu. Ko pa gledaš lov na majhne ptice od blizu, te prime, da bi jim puške razbil na glavah.

Kjer je človek, je merjenje, tekma, lov, v katerem je človek sam premalokrat življenjsko ogrožen, da bi v tej danosti znal najti pravo mero in jemal samo kar potrebuje. Nekoč je nekdo zavpil, vseh ptic ne morejo pobiti.

Žal je v obdobjih lakote praktično vse prišlo na meni in tam ostalo tudi v časih blagostanja.

Hvala za odziv, piši, riši, tačko daj ... Te lepo pozdravljam.

Čestitke k pesmi, v katero znova ujemaš drugo stran (po)znanega,

lp, Ana

Hvala, Ana. Dosti sem se potikal po naravi in naletel dostikrat na izjemne prizore, lepe in grde, včasih magične, blizu brezčasnega.  Vsebina besed resnično je in mora biti življenje in včasih je bolj fantastična od vsake fantazije. Nisem bil niti kmet niti meščan, ampak, nekakšen človek narave, sedanji zapečkar, ki morda ve le to, da nič ni samoumevno, da je kriza vedno tukaj in da so redki trenutki sreče nekogaršnja smrt v  istem trenutku. Ko rečem, ljudje iščejo vero, vem kaj mislim. Ko vidim športnega lovca, kako se je udinjal v instituciji-športni lov, vem, da človek ni nekaj na dosegu roke. 

Ne verjamem v estetiko iz katere bi izhajal. Čeprav mi ne uspeva vedno, poskušam ostati znotraj meja verjetnega. Kot je rekel Unamuno nekemu Frankovemu generalu, ubijate lahko, ampak prepričali ne boste.

Še enkrat hvala in lep pozdrav,

m.