življenja še za en otoček
morja žilava kot jeklo
ob izteku glasba
reka
utrujena in sladka
sanjal sem to zlitje
ptice na otoku
kaplje biserne
vonj smole
vseeno je
ali greš v svetlobo ali v noč
čez zlati pesek
od kraja do kraja
si nekdo ki ni uspel
poleteti
priklenjen
na nebo iz jantarja
vseeno je
prispele so v svoj konec
ptice
pripele krila so
brezbrežnosti
sanjal sem to zlitje
ptice na otoku
kaplje biserne
Le kdo ve, kje je ta tanka meja ...
Lep dan, Stojan
miko
pa ni... če se zlijemo v sebe...
Lp Tanja
Lep dan, Stojan, hvala za komentar.
m
Ja, saj tudi je zazrtje v neko notranjo pokrajino. Vse ima svoj konec, ampak ta konec je lahko izstop v večje.
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!