Kjer je dom
V naročje me povlečeš kot dekle,
ki še nikoli ga poljubil nisi,
in žélja nežna kot iz vod megle
razburka poč z nevidnimi zapisi
čakánj, ki so do tebe me izmila
in sreč, ki si sadil jih v puste grede,
ko skoraj bi utrujena razlila,
kar zmogla sem dajati - v prazne sklede -
tja v majhna srca brez soban le zame,
utripajoča, ker pač to počnejo,
kot tista ura v stašniku iz slame,
saj brez čarobnika za srž ne vejo.
Rdeče čevlje si sešil brez dreta,
da v njih sem prava, svoja, tebi sveta.
in sreč, ki si sadil jih v puste grede,
ko skoraj bi utrujena razlila,
kar zmogla sem dajati - v prazne sklede
Maki, hvala.
Ja, počasi izgubljamo semena za pravljičnost.
Lp
pi
Hvala, miko.
Še se najde kakšen Oz :)
lp
pi
Bravo, pi, vrasla si v sonete. In- hura za rdeče čevlje!
Hvala, Lidija.
Da si zaobjela.
Lahko udarimo s petami.
Tako drugače je, če to počnejo postrojeni v vojaške škornje.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 08. 06. 2022 ob 19:31
- Prebrano 613 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 404.6