v možgansko skorjo se ti zajeda brezobzirnost

amigdala je odmrla

ni ti mar za bikovski trend

ti SI bik ti ustvarjaš trend

s polnimi pljuči trupel

vodiš barko v mesinsko ožino

smeh kot skovik preseka noč

karbonski trup reže rdeče valove

slutiš jih v globinah

slišiš njihove krike

vstajajo

prihajajo

ti pa zadovoljno stojiš pred ogledalom

in zreš svojemu bogu naravnost v oči

tvoja zvestoba je brezmejna

obdan s krvavim mahagonijem

zgolj bežno pomisliš na tesarja

zaplate njegove kože skrivaš pod zelenci

bil je prijatelj

tako je vsaj govoril

ko je prosjačil

a ni te pretental

in v resnici ni bil lačen

preveč je terjal

zahteval je privilegije

kruha za otroke

ne nisi slabič

eol si in tvoj veter je množica

– zelena mrena ji prerašča zrkla

glasovi mrtvih so oddaljen šepet –

z nevidnimi škarjami krojiš

nevidno blago z nevidnimi šivi

okoli vratov se zateza

po tvojem scenariju

kreativni monopolist

Pisana_beseda