Knjiga
Listam knjigo, stokrat brano,
stran že vsako prepoznavam
a kot v znanem kraju tavam,
iščem nekaj, nepoznano,
smisel, zgodbo, ki kot basen,
nek poduk, modrost sporoča.
Zdavnaj že platnice stare,
davno črke pobledele,
tu in tam že manjka stran.
Vsa poglavja, vsak odstavek
že na pamet skoraj znam.
Ni ta knjiga iz posoje,
rad bi videl, da bila bi.
To je le življenje moje,
ki je včasih šlo po svoje.
Kot ime, ki ga dobiš,
se ti lepi skozi leta,
iz mladosti tja v jesen,
če jesen je doživeta.
Rad bi včasih jo odložil,
knjigo staro na polico,
rad izvedel bi že konec
tik pod zadnjo tam platnico.
A nekdo še piše, piše
mi odstavke in poglavja,
tu in tam se že ponavlja,
in beseda teče tiše.
Zdaj zavidam *Polikarpu,
svoje je ime oddal.
Jaz to knjigo, mojo knjigo,
vse do konca bodem bral.
* gre za Cankarjev lik Polikarpa, ki se je znebil imena šele po smrti.
Dušica, res je, saj ne gre drugače. Redkokdo pa si želi ponatisa. No, morda prvi del, mladost ...
Pozdrav!
B.
Ni kaj, spoštovani poet, lepo se ti steka beseda v zanimive in premišljene verze
Hvala, tudi jaz sem ta knjiga.
Lep dan, Marija
Draga in spoštovana Marija, hvala za prijazne besede. Smo tudi knjige ... z različnimi vsebinami, z ohranjenimi in manj ohranjenimi platnicami in vsi upamo na srečne zaključke ...
Lep dan!
B.
Se spomnim radijske igre, ko sem bil še otrok. Z bratom in s sestro smo jo poslušali, ko smo bili pri teti na obisku, na koncu pa morali po trdi temi peš domov ... :)
Lp!
Jošt Š.
Lep spomin! Pozdrav!
B.
Tvoja knjiga. Lepo, da smemo kakšno poglaje prebrati skozi tvoje pesmi ...
Lidija, me veseli, da lahko s kakim odstavkom iz moje knjige razveselim še koga.
Pozdrav!
B. Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 07. 06. 2022 ob 07:28
- Prebrano 648 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 360.6
- Število ocen: 12