Napev potoka spremeni v hitenje -
ta stari mlin pod novim cvetjem lipe
in vodni dih gre v penasto kipenje,
tišina pije s ptičjim petjem škripe
loput, kolesa, žleba z mahovino,
ko v temni sobi se izvir odpira,
kjer pesnik v zrak kot dušno naplavino
odlaga verz, ljubezen z njim odstira.
Rojeva ščit, ki zaustavlja zlo,
čeprav z bolestjo ga prav sam razkriva,
nič več ni željno, lačno mu telo,
le eter je, ki nežno svet umiva.
Ko se drobi med kamni zrelo žito,
je pesem črno belim dušam sito.
(Trubarjeva domačija 4.6.2022)
Ko se drobi med kamni zrelo žito,
je pesem črno belim dušam sito.
Bili so časi ko sem s konjem in z oslico tovoril pšeno v mlin, nepozabno prvinsko, kot tudi tvoja Pesem.
Hvala za lep komentar, Svit.
Pride kar čutiš ali čutiš, kar pride? ;)
lp
pi
Zelo, zelooo lep sonet posvečen trubarjevi domačiji in vsakoletnemu srečanju pesniških duš v čudovitem ambientu očeta slovenske besede.
Lep večer ti želim, draga Irena,
Marija
Hvala, draga Marija. Včeraj smo te pogrešali. <3>
Res je, da je navdih za sonet včerajšnji večer. A je zlezel preko :)
lp in objem
pi
Pi, imeniten sonet - kaj vse si ujela vanj! - sozvanjamo s spomini ... čestitke,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana.
Tudi za to pesem. :)
lp
pi
Tvoji soneti vsakič osupnejo! Ta pa je sploh lep, ker je ovekovečil naše krasno druženje! :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!