ko so bila moja kolena še vsak dan potolčena in krvava
so bila tetina zdrsana od poti okrog oltarjev
med mazanjem mojih ran je rekla -
najbolj boli tiste
ki ne znajo vstati, ko padejo
še bolj tiste, ki ne znajo poklekniti
ničesar še nisem vedela o umivanju tujih nog
Hvala, Svit.
zrno peska v puščavi ni nič več od drugega zrna
in marjetica z vsemi venčnimi listi si ne domišlja, da je več vredna kot tista z manjkajočim
človek pa ima menda razum in zato počne, kar počne
lp
pi
Imeniten odmev iz mladosti, čestitke,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana.
lp
pi
Ta modra tetina misel te je zagotovo spremljala celo življenje. Čudovita, čudovita poezija!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!