XXIII.
Rad bi ljubil se intimno
in te božal legitimno,
pisal pesmi bi brezčasno,
da bilo vsem bi jasno,
da te ljubim in te hočem,
ko za tabo spet se jočem.
Tiha noč prežene dan,
rečni tok odnese stran
vse poljube in noči,
ko so ljubile se oči,
bile so toge kot zlato,
še bolj kot toge, mrtve so.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
- 03. 06. 2022 ob 14:56
- Prebrano 196 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 48.49
- Število ocen: 3
