Nebo je v mladi noči božji tintnik,
napito temno modre se ponudi,
da le pero izpuli božji potnik,
beseda spisati se v živo trudi.
Kot bogu ji porečejo - utvara,
lovilka uma, da zastrt ostane -
saj verovanja kriva, votla, stara
so le še slike polja lažne mane.
Premagana lebdi med nami tujka,
ki morala bi biti mati, oče,
otrok in sestra, brat, pač vsem ljubimka,
le da nevidnega nihče več noče.
Spoznam jo iz vsega, kar si počel,
telo dobi, ko me boš spet objel.
Zanimivo, vsak jo prepozna, čeprav je "nevidna."
In hkrati zanikamo ''božje''.
Hvala, Svit.
Lp
pi
Kdo zna, pač zna :-)
Lep vikend,
Stojan
Hvala, Stojan. Učimo se.
In nevedni odidemo. :)
Tudi tebi lep vikend. Vroče bo.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!