bilo je mesec po začetku pomladi
žvrgolenje ptic
je še slavilo ponovno rojstvo
osončene dežne kaplje
so mi nežno močile kapuco
med koraki, ki niso iskali družbe,
me je srečala ciganka
stara nabiralka rož
je ves čas gledala v tla,
nastavljala lase za streho
»Iskati moraš srečo, veš,
do Đurđevdana je treba
najti štiriperesno deteljo,
če hočeš, da te doleti ljubezen.«
»Če je ne najdeš na domači trati,
pojdi dlje, če moraš.
Samo ne nehaj iskati,
vztrajaj, dokler se ti ne posreči.«
»Do Đurđevdana jo je treba utrgati, slišiš?«
je še zaklicala za mano,
ko se je končala najina vzporednost
iste pomladi mi je
na jutro šestega maja
podoknico zapela kosilnica
Hud zaključek!!
Bravo,
Lplidija
Hihihi, Lidija, prisrčna hvala! :D
Jaz pa poznam eno drugo zgodbo oz cigansko legendo...
(opisala sem jo v eni stari pesmi katera mi je tudi bila nagrajena v Beogradu pa tudi uvrščena v eno skupno romsko zbirko SVI SMO MI BOŽJA D(J)ECA)
legendo o dveh šmarnicah
če moško in žensko šmarnico na noč Đurđevndana položimo pod vzglavnik
sanjamo ljubezen svojega življenja ...
Lp Tanja
O, Tanja, super! Hvala, da si jo delila. Verjetno je še cel kup takih, ki jih ne poznamo. Mi je pa krasno, kako nas takšne in drugačne legende in zgodbe že od nekdaj inspirirajo za ustvarjanje. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Berja Manik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!