Upam, da je vse ok s teboj, Janez.

Đoni.

Razumem to temo, ki temuje v tebi, razumem, kako je, ko si na koncu.

Ampak beg ni rešitev, niti za tiste, ki se ne morejo boriti.

Ne vem, ne upam si soditi, kako resne so tvoje besede, kako resno si v brezizhodni situaciji. Ali je to zgolj poezija ali pa krik na pomoč ali v slovo.

Ampak vseeno ti polagam na srce: vse bo ok. Tudi, če tavaš v vodnjaku senc, se dušiš v lastni brezizhodnosti... vse bo ok. Samo ne se znašati nad seboj, ker niso vredni tega tisti, zaradi katerih trpiš. Sebe ne žrtvuj za tujo krvoločnost. Samo sebe imaš, konec koncev. Namesto da udariš po lastnem telesu, ga raje neguj. Vreden si ljubezni, vreden si svetlobe. Prižgi lučko v sebi in si sveti, če ti drugi nočejo.

Ne daj sebe za njih. Občutljive poetične duše smo ranljive. Še kako dobro to vem. Še kako dobro vem, kako je breme vsakdana lahko nevzdržno.

Obuj plavutke, nadeni si masko in izplavaj iz njihovega primeža. Ker si tega vreden. Ker si lep, bister in unikaten. In ker imaš pravico ne samo živeti, ampak tudi Živeti.

Objem, dragi Dejan. Kjerkoli že si. In če ti je Dejan v breme, pa bodi Janez. Naš Đoni.

Objem. Objem. In deteljico. In pikapolonico. In žarnico, da boš zamenjal tisto, ki ugaša.

Jutri pa napiši pesmico o zamenjani žarnici. 

In toplem čaju.

In zalitih rožah, posajenih jagodah in očiščenih očalih.

Ostani. Zaradi sebe. In ker si.

wasn't i clear, ko sm napisal da nočem milosti

in teh besed?

nism zarad tega to napisal, da bom deležen pozornosti

it's not a cry for help.

Seveda si bil jasen.

Jaz pa ob takih besedah pač otrpnem in si ne morem pomagat, da ne bi napisala kakšne o vodnjakih, jagodah in žarnici.

Stay.

Točno to: otrpnemo, ko preberemo to pesem. Mogoče zato, ker je tako iskrena?

Čestitke (in pridružujem se Maši),

lp, Ana

Dober večer. Ponavadi se ne oglašam in ne komentiram. Trenutno sem  malce pijan in pozitivno nihilističen. Zakaj se jemlje poezijo tako resno, če je stvar domišljije in razmišljanja, (trenutnega) navdiha, brbotanja. Z lahkoto se postavim v vlogo konteksta pesmi, kar ne pomeni, da je stvar tragična. Pesem je odlična. Mnogi so pisali in še pišejo mračne in magične stvari. Ko koplješ v sebi naletiš na jamo, slej ko prej. Pa kaj pol. Dno je pa še daleč, marginalci že vemo. Važno, da smo ujeti v lastni koži, vsakdanja sreča je pomembna za otroke in namenjena površini. ;) Na zdravje indijanci!

Hoka Hey!