najprej napišem naslov
da bo drugače kot sicer
in hkrati že čutim
da bo enako
da bo tekel tok skozme
iz solze na križu
do razpokanih sten z nejasno fresko
s katerega polzijo enolične besede
na zglajen lesen pod
ki se ga občasno dotakne koleno
v upanju ali brezupu
in ko dolgo nepremično gledam vanj
mu začnejo begati oči
sem ter tja
gor in dol
da nisem več prepričan
če je še tako prepričan
in me prešine da bi zakričal
ter odšel
S. Kosovel, ima nekje verz, duh skoprni, ko se dotakne Duha... Mogoče srečanje z božansko dimenzijo ni nujno prijetno. Pa tudi drugače, človek bi kdaj zakričal in odšel.
Lepo.
Lp, m
Mi je blizu, kar si zapisal, Miko.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!