Razmišljam o mojem filmu, ki se je odvil,

hitro kakor blisk in grom v temni noči,

ko sem nekoč z objemom tvojim se pokril,

ko jokal sem in kot bi zbudil se po toči,

brez žarka upa, brez tebe čisto sam sem bil,

sem tolažil se, a nisem bil pri moči.

Prepeva v glavi vedno ista melodija,

noč enaka noči, dan je isti dnevu,

k meni se vrni, kjer je tvoja domačija,

da sam ne bom in knjiga bo enaka spevu,

naj v srcu tvojem spet zavlada harmonija,

ko bom ljubljen spet v dušinem obsevu.

VonMann