Nikoli te ne dam nikomur

moja tleča sla po strasti

kot v noči vrelišč skriti zaklad 

ko živiš med gubami zakritih zaves

a vendar jih zame mehko razkrivaš

da se omamljen skopljem v znoju

ubranem s tvojim zvokom šepeta

da naju ponese v  ranost večera

ko pohlepno ližem sapo tvojega vetra

ki zahruje skozi park skritih želja

nikoli te ne dam nikomur

tudi ko odcvetijo žareči cvetovi

valujočega maka najinega obdobja

nikoli te ne dam nikomur

da ne plešem sam

nekje med polji trepetavih stebel.    

Suzana Kavka