Sedi pod krošnjo mogočnega drevesa.
V četrtek praznoval bo šestdeseto leto.
Zapravil vse imetje je in hišo staršev,
vse do zadnjega je vložil v sklade.
»V predmestju prostor je za večjo družbo;
tja povabim znance iz mojih prejšnjih časov!
Ne, ta prostor stane več kot tisoč evrov.
Prosil bom v gostilni mali za teraso.
Ceneje bo: prinesem roštilj in meso in zelenjavo.
Ah, joj! Še to bi me preveč koštalo.
Sar res! Vsi moji znanci v četrtek so v službi.
Ne mogli priti bi na moje raznovanje.
Okrogli rojstni dan pa moram praznovati v četrtek.
Tak dan se ne praznuje prej ali pozneje.«
Oddahne si močno naš klošar;
ne bo proslave, ker v četrtek vsi so zaposleni.
On ostal bo sam s sanjami pod krošnjo;
ima le evrov pet v žepu ... za nekaj kapljic ...
On ostal bo sam s sanjami pod krošnjo ...
Vsakemu se lahko zgodi.
Lp, m
On ostal bo sam s sanjami pod krošnjo;
ima le evrov pet v žepu ... za nekaj kapljic ...
Ampak ta klošar (meni to ime nikoli ni bilo blizu), ima dušo, pogled, ki se ne poveša.
Nikoli ne vemo, zakaj in na kakšen način do takšne situacije pride; poznam kar nekaj primerov uspešnih ljudi, ki jih je poštenost in predolg jezik stala vsega ...
Lep dan, Stojan
Miko, Stojan,
da, pot do pristanka med klošarji je lahko hitra, boleča.
Z dušami teh ljudi se malokdo ukvarja in potem tonejo v alkohol. Projekt Kralji ulic jim skuša vsaj malo pomagati, saj so to v glavnem dobri ljudje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!