Sem spoznal, da občutek me je varal,
da pogled iz tvojih oči me je okaral,
ko sem zajel življenje z veliko žlico
in sem trudil se, da bi spoznal resnico,
ki je do zdaj še videl nisem, ne spoznal,
naklonjen bil sem tebi, ko sem srce ti dal.
Zdaj se zbujam sam v tiha jutra prazna,
duša skriva se v solzah neopazna,
po poljubih hrepeni; so želja edina,
da bi ljubil te, ko sije mesečina,
v jutro novo bi rad s teboj se prebudil,
če bi sploh se zbudil bi presrečen bil.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!