V času negotovosti, ko poletje smelo drvi čez robove pomladi - in po ulicah neprestano poslušamo,

o 

progresivni obdavčitvi

ter,
da bodo med prvimi potezami nove vlade spremembe
v
zdravstvenem sistemu,
sprejetje izhodnih strategij za covid
ter
takojšen začetek dela na področju prehranske
in
energetske draginje,

tako čisto iz radovednosti stopim v eno izmed zapuščenih stanovanj - zgrajeno iz že davno ugaslih zvezd.

Zaslišim hrup poljubov, drugih (bolj otipljivih znanilcev upanja) žal ne opazim.

Prav vse rože na oknih so strohnele, in tudi cigaretni ogorki so v pepelnikih popolnoma spremenili svojo obliko.

Megla je v širokih prosojnih ponjavah razprostrta po celotnem prostoru.

Voda v kuhinjo počasi nanaša prod in vročo mivko polno abstraktnih malverzacij, in si krepi sebi lasten značaj, s čisto pravimi utežmi za fitnes.

Nikjer za mizo ni opaziti resnih debat o sestavi nove koalicije.

Tam
v
kotu
oči ozrejo
zgolj njo - popolnoma golo, kako vsa plaha in skoraj negibna z usahlimi prsi krmi svojega pravkar rojenega otroka.

Zdaj spet zaslišim hrup poljubov...

Slišim, ja

tokrat zadnjikrat...

Jernej Jager