Nenadoma krik
Neko nedeljo
ob Dravi pod Klavnico
Povsod lesketanje svetlobe
Prostrano nebo
Pohorje v meglicah
Po reki laboda
s podmladkom
Pomisliš
lepo je vse
pomladi
in sedeš v travo
da bi se naužil harmonije
da bi pozabil
Nenadoma pa krik
umirajoče živali
predre prostor
zbeži čez reko
vse do pokopališča
Simfonija pomladi
s podtonom krvave groteske
Zakaj v nedeljo
sem mrmral
ko lačna usta modrega neba
ne vidijo krvi
sredi vse lepote
ki se v krik spreminja
V mladosti sem bil izrazit mesojed, so rekli doma: "on bo mesar." No, vse je je obrnilo drugače, že desetletja sem rastlinojed. Če kje, v klavnicah res tečejo potoki krvi, da vojn raje ne omenjam...
Res je, Svit. Dogodek mi je ostal globoko v spominu. Ni bilo prometa in dobro se je slišalo..., lepota pa se je v krik spremenila.
Lp, m
Kruta realnost časa ... in iztirjenega delovanja.
Lp, Stojan
Zdravo, Stojan. Ne more biti drugače, kot ravnamo z živalmi, to se dogaja tudi nam.
Morda pa le nismo gospodarji usode, kot to misli prevzetni razum. Ali moramo ubijati, ker je to zapisano v krvi. Ker je sočutje nekaj kar ni ta svet, tisto drugo, ali pa je le napaka in škodljivo čustvo. Kaj je potem humanum. Kako živeti brez protislovja.
Lp,m
Čestitke, tudi zato, ker v pesem znaš ujeti grozo vsakdanjika,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 25. 05. 2022 ob 14:04
- Prebrano 356 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 137.5
- Število ocen: 5