Biti

zares

ženska

je

dandanes

povsem

iz

mode.

Dejansko, če dobro pomisliš,

se ti vloženi trud

ter

pridana mera napora

nikoli zares

ne povrneta.

Ženska

že od nekdaj neskončno rada posega po nedosegljivem - hlasta po

pregrešno dragih oblekah,

modnih dodatkih,

z lovkami lomasti ter grabi po tujem perju,

in

nase najpogosteje navleče

zanikrne poglede

ter

nesnage

od kupice neznanih množic.

Bila je že
prasica,
lažnivka,
neumica.

Nekoga iz zadnje vrste, pa tare radovednost, kdaj bo prišel dan, ko bo

prasica,

lažnivka

in

neumnica

padla

v

lik

človeka

?

Kdaj bo na odru življenja končno odigrala vlogo
ženske,
žene,
matere,
hčerke,
tete,
sestre,
babice,
vdove,
prijateljice,
izvoljene poslanke v hramu demokracije

?

Ugibanja pred dogodkom so običajno sila nezanesljiva, trenutek po dogodku pa bi lahko že v osnovili umestili v prostor kot del obveznega analitičnega razmisleka.

Spati

in

sanjati

vsaj osem ur dnevno,

ter

v

budnem stanju

zavestno živeti počasneje?

Bi to šlo?

Kamorkoli te zanesejo besede v katere zares trdno verjameš, in za katere veš, da ti bodo vselej nudile varno zatočišče pred življenjsko povsem običajnimi nevihtami, ti vsaj bežno nahranile sestradane misli, ter te popolnoma spontano objele, da boš za tren enostavno pozabila vdahniti....
Vse našteto lepo prosim, nikar ne pometi pod preprogo.

Ne, raje kot to - se spomni žuljavih nog, ki so baje posledica kurbirsko ogabnih rdečih čevljev z visokimi petami, ki si jih obula tisto noč, ko si odšla od doma, ali pa pokončno stoj na palubi in vonjaj šepet trenutkov.

Kamorkoli greš, se moraš nazaj vrniti sama, z lastnimi

ranami,

napakami

ter

usodami - kot lepo zavit kos individualnih nazorov - odležan v umazanem kartonu - skrit pred množico izbuljenih šarenic.

Nad vse pomembno pa je, da zatreš solze, in jih stlačiš v kovčke lastne podzavesti. Fino je, da so ti kovčki po prostornini precej veliki in udobni. Šele takrat postaneš zares opolnomočena in pripravljena na življenje med ljudmi, ki vse te reči že počno... Tako zelo počasi, v globoki misteriji, a vendar jih počno.

Ugibanja pred dogodkom so običajno sila nezanesljiva, trenutek po dogodku pa bi lahko že v osnovi umestili kot del obveznega analitičnega razmisleka.

In izginili bodo pomisleki, ter izpuhtela vprašanja o

kratkih krilih,

bujnem oprsju,

pričeski, ki to ni,

ter

čevljih

z visoko peto

v

_rdeči ^barvi.

Jernej Jager