Šumenje reke
v tih večer šepeče
neznane zgodbe
v srcu ranjenih ljudi.
Dežela tuja
otožno zreš v obraze
in se sprašuješ,
kaj je to, kar jih deli?
Zdaj bog, zdaj barva kože,
pohlep, laži in um,
ki slepo jim sledi.
Selam alejkum
slišim v temi.
Glas vesti me ogovori.
Selam alejkum
ponovi glasneje.
In tako kot mnogi drugi
tudi jaz od nje zbežim.
Hvala Svit... Najti mir v sebi v nemirnih časih.....
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Agata
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!