sem megleča vlažna
senca in obris bližnjice
do svetišča umikajočih
teles v puščavi

čudež v podzavesti
curek vode na obrazu
fant ki uživa mirno
in prestana bolečnost
nekega posušenega spomina

še rajši bi pa postal tesar

s svojo počasno roko
bi presekal besedo in
žaganje pospravil pod mizo


tako kakor pošten slepar v ljubljani

ivan z