XV.

Ista misel vsako jutro čaka,

da iz sanj zbudi me vsa enaka,

taka, ki oči s solzo umije,

da pogledu v svet svetlobo skrije,

kar naenkrat več te tukaj ni,

res prekleto zate me skrbi.

 

Kje si zdaj in kje nocoj zaspiš?

Drhtiš. Ali se tako le zdiš?

Ne upam več, da k meni vrneš se,

a vedi, da bom večno ljubil te,

čeprav ljubezni več ne vračaš mi,

v mojem srcu boš za vedno ti.

VonMann

Nada

Poslano:
19. 05. 2022 ob 14:20

... romantično ... žalostno ... in kot da sem jo že brala.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

VonMann
Napisal/a: VonMann

Pesmi

  • 18. 05. 2022 ob 20:16
  • Prebrano 256 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 92.49
  • Število ocen: 4

Zastavica