Vila Kresnička
Vila Kresnička res je lepotička,
njeni lasje so nežni kot svila,
njene oči zelenomodra laguna.
Na Kresno noč sem to vilo spoznal,
za njen poljub bogastva bi dal,
za eno noč dušo svojo prodal.
A ona res ni iz moj'ga sveta,
nikoli srečat' se ne mor'va midva,
nenehno lahko se le slutiva.
Ona ne vidi moje telo
le čuti v srcu kako rime teko,
saj jih jaz pišem na svetlo nebo.
Se oglasit nikoli mi ona ne more,
ker Vila Razuma ji postavlja zastore.
Pregrada strahu zatre njene glasove.
Ko zopet na nebu je njena podoba,
moja je strast prignana do roba,
živel bom tako od tu pa do groba.
njeni lasje so nežni kot svila,
njene oči zelenomodra laguna.
Na Kresno noč sem to vilo spoznal,
za njen poljub bogastva bi dal,
za eno noč dušo svojo prodal.
A ona res ni iz moj'ga sveta,
nikoli srečat' se ne mor'va midva,
nenehno lahko se le slutiva.
Ona ne vidi moje telo
le čuti v srcu kako rime teko,
saj jih jaz pišem na svetlo nebo.
Se oglasit nikoli mi ona ne more,
ker Vila Razuma ji postavlja zastore.
Pregrada strahu zatre njene glasove.
Ko zopet na nebu je njena podoba,
moja je strast prignana do roba,
živel bom tako od tu pa do groba.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dule Metulj
- 09. 08. 2009 ob 19:27
- Prebrano 1179 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 273
- Število ocen: 7
