razlijem se po skodelici.

od enega do drugega roba

z vonjem melise

ki blagohotno draži brbončice

tam na dnu me čakaš

babo babo

zakriliš z rokami in nogami

in dan se obarva v živo rumeno

bežiš pred mano

rdečo trenirko si stalno vlečeš gor

tvoj smeh se drobi pod koraki

dokler ga ne posrkajo dišeči bori

na kos lesa v neskončnost vstopamo in izstopamo

in brrrrrrr

ponavljaš slovenske besede za mano

samo

avto je vedno car

črn pesek te grdo spodnese

razliješ se po njemu z globoko užaljenostjo

ki ti potemni oči

kot strah

ko pogleduješ proti ognju bruhajočega vulkana

a posvetli jih spet lesena skodelica

z žličko zavzeto pobiraš zadnje ostanke pasijonke

ki se ti veselo izmikajo

čeprav sije sonce

trdiš da ga ni

pobiraš semena in jih sadiš

tvoji gibi so natančen posnetek maminih

še izraz na obrazu je zamaknjen

in tvoje upiranje

ko te hočem stisniti v slovo

nada pecavar