Da ne misli,

da se od sedenja
ne sesede - je šla po mestu vonjat ulice življenja
in
na
ogled umetnostnih galerij.

On

pa si je med tem
v
lastnih globinah hrepenenja
ustvaril dokumenarni film, ter ga poimenoval z črko
Z.

Sedaj, ko ima ime, si se ti že vrnila iz ogledov.
Ko končno spet stojiva tesno skupaj - te povabim na sprehod med ljudi.

Ti
iz
žameta
izpuliš
pest peteršilja,
jaz pa ti iz
čisega strahu
v noči,
ko na nebu ni opaziti zvezd
pod nos pomolim
šop marcipanovih bonbonov.

Iz golote usmiljenja,
ne cvetijo rože živega življenja
in
v
galeksijah se (za voljo slednjega) žal ne bo pojavil nov planet.

Ko v vetru svojih let postaneta
betežna starca - sta še zmeraj tu,
oba sicer v malo bolj prefinjeni obliki.

Ona
se ponovno odpravlja vonjat ulice mestnega življenja, ter si past oči v umetnostne galerije,

on
pa ima v glavi še vedno srbno shranjene vse spomine, iz katerih bo ustvaril novi dokumentarec, ki bo mimoidoče rase nagivarjal o pomenu prihodnosti za prihodnje rodove - tudi po koncu tekmovanja.

Jernej Jager