kot strast kipenja

na postaji življenja

preden se zlije

v izpolnjeno gibanje teles

kot prevelik zalogaj

da te ohranim vso noč

nežni veter

mi mrši tvoje medene podobe

bolečina

zvita z rokami na tebi 

ki jo zaznaš

na koncu kot spomin

ko potipaš življenje

skozi zaveso

prebudi me

v najine spomine

napoj vlažnih senc poletja

dotakni se me z okusom

ki ga zarišem

kot bolečino ljubljenja

zakaj ne bi jaz in ti letela v njej?

Suzana Kavka