Nisi za luno
luna te čaka,
vedno je s tabo:
te spremlja-junaka.

Kamor pogledaš,
vedno nekje je.
Čeprav je ne najdeš,
še se ti smeje.

A ne reži se,
ker bi poslušala,
kako tuliš vanjo.
Ona je Skala.

Se smeje rimaču,
ko muzo oblači,
reži se glumaču,
mu dramo drugači.

Se smeje vsemú,
kar je že narejeno.
Se smeje, se smeje,
ker ji je vseeno.

Lidija Brezavšček - kočijaž