It is summer, and we are in a house
That is not ours, sitting at a table
Enjoying minutes of a rented silence,
The upstairs people gone. The pigeons lull
To sleep the under-tens and invalids,
The tree shakes out its shadows to the grass,
The roses rove through the wilds of my neglect.
Our lives flap, and we have no hope of better
Happiness than this, not much to show for love
But how we are, and how this evening is,
Unpeopled, silent, and where we are alive
In a domestic love, seemingly alone,

All other lives worn down to trees and sunlight,
Looking forward to a visit from the cat.

Douglas Eaglesham Dunn (1942), škotski pesnik, kritik in univerzitetni profesor

Rodil se je v mestu Inchinnan, Renfrewshire. Šolal se je na Škotski šoli za bibliotekarstvo in je delal kot knjižničar, preden je začel študij v Hullu. Po diplomi na Univerzi v Hullu je delal v knjižnici Brynmor Jones pri Philipu Larkinu. Z Larkinom je bil prijateljski in je občudoval njegovo poezijo, ni pa delil njegovih političnih mnenj. Od leta 1991 je bil profesor angleščine na Univerzi St Andrews, leta 1993 pa je postal direktor Centra za škotske študije te univerze do upokojitve l. 2008.

Kako iz običajne scene nastane pesem, ki seže v srce!