Prevod dela: SERENATA
Avtor izvirnika: Miloš Crnjanski (1893 – 1977)
Glej joka Luna svetla mlada
Poslušaj zdaj me zadnjič draga
Padel bom – a če sem želja tvoja
ne kliči moje ime v večer opoja
Poslušaj zdaj šelest uvelih listov
Ti peli bodo da jesen sem ljubil
Ne objemov tvojih – tvojih rok
Objemal me je stisk uvelega vejevja
In ko srce ti hrepeni po meni
Poljubi to uvelo vejo in objemi
Ah nihče nima te časti – strasti
Premalo je plamenov te ljubezni
Le solze z jablan rosnih
In borov šum ponosnih
Le solze z jablan rosnih
In borov šum ponosnih
Potkamien, Galicija, 1915
Čuj, plače Mesec mlad i žut.
Slušaj me, draga, poslednji put.
Umreću, pa kad se zaželiš mene,
ne viči ime moje u smiraj dana.
Slušaj vetar sa lišća svelog žutog.
Pevaće ti; da sam ja ljubio jesen,
a ne tvoje strasti, ni članke tvoje gole,
no stisak granja rumenog uvenutog.
A kad te za mnom srce zaboli,
zagrli i ljubi granu što vene.
Ah, niko nema časti i strasti,
ni plamena dosta da voli mene;
No samo jablanovi viti,
i borovi pusti ponositi.
No samo jablanovi viti...
I borovi pusti ponositi...
Potkamien, u Galiciji, 1915
Miloš Crnjanski (1893 - 1977), srbski pisatelj in pesnik
Sodi med najpomembnejše srbske pisatelje. Je eden izmed predstavnikov modernega književnega gibanja pri Srbih po Veliki vojni 1914/1918. Njegovo poezijo preveva drhtenje in nemir, nekakšno privzdignjeno, nekoliko zmedeno strastno stanje slutenj, pričakovanj in nezadovoljstva. Poezija razodeva človeka, ki je iz vojske prišel razočaran, protivojno razpoložen, z zmedenimi in prekipevajočimi videnji ter predstavami svetovne bolečine. Pesniški zbirki: Lirika Itake in Izbrani stihi. Njegov najboljši roman je Selitve (v treh obsežnih delih).
Prevod IZ ŠOLSKIH ZVEZKOV, 1963
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dedihajka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!