kaj pa tole

ko imaš črn jezik

in ne veš

kdaj je počrnel

prej ali šele sedaj

ko si odložil kozarec

z žensko dlanjo

in tistimi črnimi bonboni

v njej

kaj pa vsa papirnata letala

ki so vedno zadela cilj

v prostoru brez ljudi

s prsti

ki so ostali tam

in popravljali

dvignjeno krilce

kaj pa mravlje

ki so gomazele

navzgor

po vsaki nogi

ki si je drznila

biti mravlja

in se premikati

po sebi

kot ena

kaj pa vonj

ki se je natlačil

v redke pore

ki so še ostale

prazne

in tihe

in oddaljene

in napol zelene

kot vonj

zaradi katerega

potlačiš glavo

v najmanjšo

kaj pa dolga strma roka

po kateri pelješ

voščene lutke

in drobne množice

in prosojne pojave

brez katerih

ne bi nikoli

odlepila

najdaljšega hodnika

pri gospodu darcyju

kaj pa nenehen tok

okoli vogala

in njegovih usedlin

oprezanje za senco

z lasmi kot mesečev srp

z rokami naprej

in srcem na bucikah

kaj pa moja usta

kot brezno

široko odprta usta

ki so odpoljubila

bitke s tvojih hlač

in jih natrpala vase

dokler ni v tebi ostal

le počasen upor

ki ga je zanetil

dotik

z omahujočo svečo

kaj pa recimo temu ljubezen

ki se je spotaknila

na mojem pragu

in ostala tam

kot predpražnik

kdo jo bo pobral

kdo jo bo pobral

Vesna Šare