Dežne kaplje padajo iz neba,
ob misli nate mi razbija,
pesem nebeškega duha,
pred mano slika se odvija.
A kaj ko kaplje ne padajo samo iz oblakov,
ko slišim druge smeh,
srce razpada na tisoče krakov,
in samo pade po tleh.
Zdaj krake iz tal pobiram,
boleče, krvave so roké,
a v sebi vedno še umiram,
da kdaj tako gledal bi tudi namé.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Amoris
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!